Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje je praznovalo Mednarodni dan babic 5. maj in 12. maj medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Narodnem domu Celje, 15. maja, 2014. Ob tej priložnosti vsako leto podeljuje »Srebrni znak«, naziv »Častni član«, ter« Zahvale« upokojenim kolegicam in kolegom v preteklem letu. »Srebrni znak DMSBZT Celje« je za leto 2013 dobila CIMPERŠEK MILENA, TANJA VRANEŠEVIĆ ŽMAVC IN NEGOVALNI TIM THERMANE LAŠKO. Naziv »Častnega člana DMSBZT Celje« pa je prejela MARJANA VENGUŠT.
V lanskem letu so zasluženo upokojitev dočakale naslednje kolegice in prejele »Zahvalo« DMSBZT Celje; Šentrjur Kara, Kocuvan Branka, Kremžar Anica, Hrovat Stanislava, Vidovič Marta, Erak Jožica, Edita Škorjanec, Svetlana Maldenovič, Marjana Oman, Milena Božiček, Gabriela Rabrenovič, Zalokar Irena, Justina Palčnik, Ivica Lužar, Helena Brežnik, Zagode Marija, Pavlič Anica, Kodrič Danica, Podgrajšek Nada In Jeseničnik Marija. Čestitke VSEM.
»Srebrni znak DMSBZT Celje« je prejela Milena Cimperšek,
ki se je po končani Srednji zdravstveni šoli Maribor – ginekološko porodniška smer – odločila za študij na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani. Študij je uspešno zaključila z diplomo leta 1980. Še istega leta se je zaposlila kot pripravnica v SB Celje- na Ginekološko porodniškem oddelku. Po opravljenem strokovnem izpitu pa kot višja medicinska sestra – babica v Porodnem bloku.
Več kot 20 let je bila na vodilnem delovnem mestu kot vodja Porodne sobe. Tudi danes še vedno dela kot babica v Porodnem bloku. Vseskozi se je izobraževala in nova znanja prenašala med sodelavce. Bila je članica Izvršilnega odbora Strokovne sekcije medicinskih sester – babic. Bila je med pionirji uvedbe prvega podoja in uporabe telesnega stika med mamico in novorojenčkom. Aktivna je bila pri pridobivanju naziva »Novorojenčkom prijazna porodnišnica», ki ga je SB Celje prejela med prvimi v državi. Prav tako je bila tudi vedno odprta alternativnim oblikam poroda in je pripomogla, da je tudi Porodni blok v Celju pridobil ustrezne prostore in pripomočke. Prav tako je sodelovala z zunanjimi sodelavci v zdravstveni negi in poskrbela tudi za obiske udeležencev Šole za starše iz zdravstvenih domov.
S svojim profesionalnim delovanjem, prijaznostjo in vedrino, pa tudi s humorjem, osrečuje starše ob rojstvu in jim nudi vsestransko oporo. Sestra Milena je vedno nasmejana, vedno pripravljena pomagati sodelavkam in tudi vsem akterjem poroda. Pacientke poznajo in cenijo njen spoštljiv odnos. Veliko pohval zabeleženih v Knjigi mnenj, je namenjenih prav njej.
Gospa Cimperšek živi v Celju, kjer je v njeni soseski prav tako poznan njen human odnos do ljudi. Le ta se kaže v skrbi za starejše sosede, saj zanje poskrbi po najboljših močeh.
Babica Milena vedno skuša po najboljših močeh izpeljati zastavljene naloge, v ospredju je vedno njen pozitiven odnos do težav z motom
» nikoli nikogar ne prizadeni“.
Predlagatelji so zapisali še, da so njeno strokovno znanje in moralne vrednote, lastnosti, zaradi katerih si zasluži priznanje SREBRNI ZNAK.
»Srebrni znak DMSBZT Celje« je prejela Tanja Vranešević Žmavc.
Po končani osnovni šoli se je vpisala na Srednjo zdravstveno šolo v Celju in jo tudi uspešno končala. Njena prva zaposlitev je bila v letu 1982 v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. Po treh letih dela v Dobrni se je zaposlila v ZD Celje kot srednja medicinska sestra v ambulanti splošne medicine. Kmalu se je pridružila timu v Nujne med. Pomoči. Vseskozi je bila delovna, vestna in neomajno predana zdravstveni negi in pacientom. Ob delu je končala študij na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru in pridobila naziv diplomirana medicinska sestra. Leta 2004 je sprejela delovno mesto Odgovorne medicinske sestre v NMP. V tem obdobju je bila tudi izvoljena v Izvršilni odbor Strokovne sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v urgentni dejavnosti pri Zbornici – Zvezi.
Aktivna članica je še danes, ob tem pa je tudi vodja Delovne skupine za nujno medicinsko pomoč na primarni ravni. Vpisana je tudi na magistrski študij in je strokovna sodelavka na Visoki zdravstveni šoli v Izoli. Je tudi članica Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego pri Ministrstvu za zdravje. Prav tako je članica Delovne skupine za zdravstveno nego na primarnem nivoju. Ko ji je bilo ponujeno mesto pomočnice direktorja za zdravstveno nego v našem zavodu, je sprejela izziv in ga dva mandata delo zelo uspešno opravljala. V tem obdobju osmih let je ogromno naredila za razvoj stroke zdravstvene nege, tako v našem zavodu, kot tudi izven meja lokalne skupnosti. S tem je postal naš zavod tudi širše prepoznaven. Poskrbela in organizirala je, da je kar nekaj dijakov lahko opravilo pripravništvo v našem zavodu, saj to do takrat ni bilo izvedljivo. Zavzemala se je za dvig kadrovskih normativov in zato je vpeljala Kategorizacijo zdravstvene nege na primarnem nivoju za našo programsko hišo. Skrbela je, da smo se medicinske sestre in zdravstveni tehniki počutili enakovredne člane tima. Bdela je nad našim izobraževanjem in nikoli ni obrnila hrbta nastalim problemom. Le te je reševala s spoštovanjem in empatijo, vseskozi v sodelovanju z vpletenimi. Če je le bilo mogoče je ustregla prošnjam, ki so nas pestile. V tem obdobju smo uspešno nadomeščali izostanke zaradi obolevnosti in na tak način poskrbela, da ni prišlo do prevelikega izgorevanja na delovnem mestu. Vseskozi je ostajala v stiku z zdravstveno nego, saj še sedaj dela v Dežurni ambulanti NUJNE MEDICINSKE POMOČI. Po izteku vodstvenega mandata je začela z delom v DELOVNI ENOTI Patronažno varstvo. Tu so se še posebej izkazale vrednote, ki krasijo ali če hočete, so sestavni del naše Tanje. To je medicinska sestra s srcem na pravem mestu, ki pa zna uporabiti tudi možgane. Nasmejana, vedra in odprta za vse, ki jo potrebujejo. Pri delu je vestna, strokovna in včasih kar preveč zagnana. Pri njej je na prvem mestu pacient in vsi okoli njega. Do sodelavcev je korektna in zanesljiva, pripravljena pomagati, če je treba, in seveda odprta za nova znanja. Zato smo ponosni, da smo ali še delamo z njo, saj imeti takšno sodelavko, je nekaj dragocenega.
»Srebrni znak DMSBZT Celje« je prejel Negovalni tim Thermane Laško
Leta 1953 je bil v Zdravilišču Laško ustanovljen Zavod za rehabilitacijo invalidov. Prenovili so stavbo, posodobili opremo in tu so tudi začetki zdravstvene nege. število postelj se je iz leta v leto večalo, dvigala se je zahtevnost zdravstvene nege in tudi potrebe po več zaposlenih na tem področju. Danes je v Thermani Laško sodoben negovalni oddelek, ki letno sprejme od 1.500 do 2.000 pacientov. Dnevno se tako samo na oddelku rehabilitira in neguje od 80 do 100 pacientov.
Ti potrebujejo zdravstveno nego in pomoč v vsakodnevnih življenjskih aktivnostih. Poleg oddelčnega tima deluje del negovalnega osebja tudi v okviru specialističnih ambulant. Delo negovalnega tima na oddelku je prepoznavno po vsej domovini, saj se pri njih zdravijo in rehabilitirajo pacienti iz vse Slovenije. V veliki meri gre za težje prizadete paciente po možganskih kapeh, po poškodbah in težjih boleznih s prizadetostjo gibal. Člani tima so vseskozi osredotočeni na ohranitev in zboljšanje stopnje samooskrbe. Cilje rehabilitacijske zdravstvene nege postavljajo individualno, skupaj s pacientom, glede na njegovo sposobnost in pričakovanja. Tako ga motivirajo za aktivno vključitev v sam proces rehabilitacije. Velik poudarek dajejo na kontinuirano zdravstveno vzgojno delovanje, učenje in spodbujanje vsakega posameznika. Zdravstvena nega v rehabilitaciji je pogosto prezrta, kot, da je sama po sebi umevna. Ne gre pa zanemariti dejstva, da gre pri tem za izjemno kompleksen proces, ki zahteva čvrsto strukturo in optimalno angažiranost vsakega posameznega člana tima. Delovno področje zajema izvajanje vseh intervencij zdravstvene nege v okviru kompetenc, sodelovanje in koordinacijo z zdravstvenim timom, učenje in komunikacijo s svojci, sodelovanje z odpustnimi ustanovi, Centri za socialno delo, domovi,…So tudi aktivni pri oživljanju Strokovne sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji pri Zbornici – Zvezi. Skozi bogate delovne izkušnje so uspeli vzpostaviti zdravstveno nego – usmerjeno v človeka. Človekove pravice, pravice pacienta, spoštovanje dostojanstva, avtonomija ter etične in moralne vrednote so njihovo vsakodnevno vodilo. S strokovno odličnostjo, spoštovanjem, altruizmom in empatijo iz dneva v dan nudijo oporo posameznikom in njihovim bližnjim. S svojimi prizadevanji pomembno prispevajo k ohranitvi in povrnitvi zdravja ter sposobnosti posameznika in posledično tudi ožje in širše skupnosti.