Categories
Uncategorized

Kmečka lista – Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja

“Organiziranost slovenskega kmetijstva ob vstopu v EU”, seminar in delavnica

podatki o nevladni organizaciji Kratka predstavitev COPA in COGECA

Položaj, delo in medsebojno povezovanje organizacij kmetov ter njihovih združenj v EU, s posebnim poudarkom na Združenje kmetijskih proizvajalcev (COPA) in Združenje kmetijskih zadrug EU (COGECA)

Skupna kmetijska politika EU: mehanizmi režimov za mleko in za govedino

Organiziranost kmetijskih in gozdarskih proizvajalcev v skupni kmetijski politiki Evropske skupnosti in po Zakonu o kmetijstvu

Stanje, možnosti in omejitve organiziranosti proizvajalcev v Sloveniji

Delavnica na temo: institucionalni razvoj obstoječih organizacij in njihovih združenj.

Izpostavljeni problemi in predlagane rešitve oz. mnenje udeležencev: Možnosti za prilagoditev zadrug Evropskemu modelu, Možnosti preoblikovanja zadrug

1) Ali je možno in kako zadruge prilagoditi evropskemu modelu?

Mnenje udeležencev: Obstoječe zadruge je možno prilagoditi, vendar so za prilagoditev potrebna sredstva in čas. Najbolj ustrezajo predpisom EU specializirane zadruge.

2) Ali bi lahko te specializirane zadruge prevzele funkcijo organizacije proizvajalcev?

Mnenje udeležencev: Te bi lahko prevzele funkcijo organizacij proizvajalcev, vendar je vprašanje v koliki meri. V Sloveniji nimamo organizacij, ki bi povezovale kmete po panogah.

Ponekod v Sloveniji so v preteklosti začeli s proizvodnjo, ki ne ustreza tamkajšnjim pogojem kmetovanja. Eden takih primerov je uvajanje živinoreje na Primorskem.

3) V tem kontekstu se postavlja vprašanje, ali bi bila potrebno najprej prerazporeditev proizvodnje in šele potem formiranje organizacij proizvajalcev, ali pa naj oba procesa tečeta vzporedno.

Mnenje udeležencev: Ker ni večveliko časa, bi bilo najbolje, da oba procesa tečeta vzporedno, vendar naj bosta temeljita. Obstoječe organizacije je potrebno specializirati, kajti tudi kmetje se vedno bolj usmerjajo le v eno vrsto proizvodnje.

4) Ali bi bilo umestno znotraj obstoječih zadrug oblikovati kakšno organizacijo proizvajalcev?

Mnenje udeležencev: Specializirane zadruge bi lahko ustanovili le na območjih kjer prevladuje neka dejavnost. Na nekaterih območjih pa je kmetijska dejavnost zelo razdrobljena.

5) Ali bi bilo možno organizirati organizacijo proizvajalcev v kratkem času?

Mnenje udeležencev: Bilo bi možno ob ustrezno podpori s strani države.

6) Ali bi bilo potrebno dodatno izobraževanje članov in vodstev zadrug glede potrebne prilagoditve zahtevam EU?

Mnenje udeležencev: Država bi morala zadruge spodbujati. Slovenska vlada trenutno dela ravno nasprotno. Pripravlja javni razpis s katerim namenja podporo malim zadrugam. To je pa ravno v nasprotju z oblikovanjem večjih zadrug oz. s povezovanjem zadrug, kar zahteva prilagoditev EU.

7) V Sloveniji sta bila že dva neuspela poskusa ustanovitve kmetijske borze. Ker borze ni, nimamo pregleda nad predvideno ponudbo.

Mnenje udeležencev: Slovenski kmetijski trg bi potreboval borzo, zato je potrebno proučiti možnosti za ustanovitev kmetijske borze.

8) Kakšno zadružništvo hočemo v Sloveniji?

Mnenje udeležencev: O tem je potrebna širša in temeljita razpravi s strani vseh pristojnih organizacij in institucij. Člani zadrug oz. kmetje se ne bi smeli več tako naslanjati na lokalno pripadnost. Tudi na Irskem so imeli podobne probleme. Vendar so z izobraževanjem kmetov in zadružnikom uspeli prepričati kmete, da je povezovanje zadrug potrebno. To pa jim je uspelo seveda ob izdatni podpori države. Tako bi tudi V Sloveniji morala država podpirati prestrukturiranje zadružništva. O smeri prestrukturiranja pa naj odloča kmetijska stroka.

9) Kako se lotiti preoblikovanja zadrug: kampanjsko ali nekampanjsko?

Mnenje udeležencev: Kampanjski pristop je političen pristop, ki smo ga poznali v prejšnjem sistemu. V tem primeru se izdela en koncept in se spodbuja realizacijo tega z dodeljevanjem proračunskih sredstev pod določenimi pogoji. Kmetje smatrajo to kot vsiljen koncept in ga na tihem bojkotirajo in zato je nevarnost, da ne bo uspel.

Nekampanjski pristop -spodbujanje samoiniciative -zahteva več truda, časa in sredstev, več predpisov in finančnih spodbud.

nastalo gradivo

Categories
Uncategorized

Srebrni znak DMSBZT Celje« je prejela Milena Cimperšek

Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje je praznovalo Mednarodni dan babic 5. maj in 12. maj medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Narodnem domu Celje, 15. maja, 2014. Ob tej priložnosti vsako leto podeljuje »Srebrni znak«, naziv »Častni član«, ter« Zahvale« upokojenim kolegicam in kolegom v preteklem letu. »Srebrni znak DMSBZT Celje« je za leto 2013 dobila CIMPERŠEK MILENA, TANJA VRANEŠEVIĆ ŽMAVC IN NEGOVALNI TIM THERMANE LAŠKO. Naziv »Častnega člana DMSBZT Celje« pa je prejela MARJANA VENGUŠT.

V lanskem letu so zasluženo upokojitev dočakale naslednje kolegice in prejele »Zahvalo« DMSBZT Celje; Šentrjur Kara, Kocuvan Branka, Kremžar Anica, Hrovat Stanislava, Vidovič Marta, Erak Jožica, Edita Škorjanec, Svetlana Maldenovič, Marjana Oman, Milena Božiček, Gabriela Rabrenovič, Zalokar Irena, Justina Palčnik, Ivica Lužar, Helena Brežnik, Zagode Marija, Pavlič Anica, Kodrič Danica, Podgrajšek Nada In Jeseničnik Marija. Čestitke VSEM.

»Srebrni znak DMSBZT Celje« je prejela Milena Cimperšek,

ki se je po končani Srednji zdravstveni šoli Maribor – ginekološko porodniška smer – odločila za študij na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani. Študij je uspešno zaključila z diplomo leta 1980. Še istega leta se je zaposlila kot pripravnica v SB Celje- na Ginekološko porodniškem oddelku. Po opravljenem strokovnem izpitu pa kot višja medicinska sestra – babica v Porodnem bloku.

Več kot 20 let je bila na vodilnem delovnem mestu kot vodja Porodne sobe. Tudi danes še vedno dela kot babica v Porodnem bloku. Vseskozi se je izobraževala in nova znanja prenašala med sodelavce. Bila je članica Izvršilnega odbora Strokovne sekcije medicinskih sester – babic. Bila je med pionirji uvedbe prvega podoja in uporabe telesnega stika med mamico in novorojenčkom. Aktivna je bila pri pridobivanju naziva »Novorojenčkom prijazna porodnišnica», ki ga je SB Celje prejela med prvimi v državi. Prav tako je bila tudi vedno odprta alternativnim oblikam poroda in je pripomogla, da je tudi Porodni blok v Celju pridobil ustrezne prostore in pripomočke. Prav tako je sodelovala z zunanjimi sodelavci v zdravstveni negi in poskrbela tudi za obiske udeležencev Šole za starše iz zdravstvenih domov.

S svojim profesionalnim delovanjem, prijaznostjo in vedrino, pa tudi s humorjem, osrečuje starše ob rojstvu in jim nudi vsestransko oporo. Sestra Milena je vedno nasmejana, vedno pripravljena pomagati sodelavkam in tudi vsem akterjem poroda. Pacientke poznajo in cenijo njen spoštljiv odnos. Veliko pohval zabeleženih v Knjigi mnenj, je namenjenih prav njej.

Gospa Cimperšek živi v Celju, kjer je v njeni soseski prav tako poznan njen human odnos do ljudi. Le ta se kaže v skrbi za starejše sosede, saj zanje poskrbi po najboljših močeh.

Babica Milena vedno skuša po najboljših močeh izpeljati zastavljene naloge, v ospredju je vedno njen pozitiven odnos do težav z motom

» nikoli nikogar ne prizadeni“.

Predlagatelji so zapisali še, da so njeno strokovno znanje in moralne vrednote, lastnosti, zaradi katerih si zasluži priznanje SREBRNI ZNAK.

»Srebrni znak DMSBZT Celje« je prejela Tanja Vranešević Žmavc.

Po končani osnovni šoli se je vpisala na Srednjo zdravstveno šolo v Celju in jo tudi uspešno končala. Njena prva zaposlitev je bila v letu 1982 v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. Po treh letih dela v Dobrni se je zaposlila v ZD Celje kot srednja medicinska sestra v ambulanti splošne medicine. Kmalu se je pridružila timu v Nujne med. Pomoči. Vseskozi je bila delovna, vestna in neomajno predana zdravstveni negi in pacientom. Ob delu je končala študij na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru in pridobila naziv diplomirana medicinska sestra. Leta 2004 je sprejela delovno mesto Odgovorne medicinske sestre v NMP. V tem obdobju je bila tudi izvoljena v Izvršilni odbor Strokovne sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v urgentni dejavnosti pri Zbornici – Zvezi.

Aktivna članica je še danes, ob tem pa je tudi vodja Delovne skupine za nujno medicinsko pomoč na primarni ravni. Vpisana je tudi na magistrski študij in je strokovna sodelavka na Visoki zdravstveni šoli v Izoli. Je tudi članica Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego pri Ministrstvu za zdravje. Prav tako je članica Delovne skupine za zdravstveno nego na primarnem nivoju. Ko ji je bilo ponujeno mesto pomočnice direktorja za zdravstveno nego v našem zavodu, je sprejela izziv in ga dva mandata delo zelo uspešno opravljala. V tem obdobju osmih let je ogromno naredila za razvoj stroke zdravstvene nege, tako v našem zavodu, kot tudi izven meja lokalne skupnosti. S tem je postal naš zavod tudi širše prepoznaven. Poskrbela in organizirala je, da je kar nekaj dijakov lahko opravilo pripravništvo v našem zavodu, saj to do takrat ni bilo izvedljivo. Zavzemala se je za dvig kadrovskih normativov in zato je vpeljala Kategorizacijo zdravstvene nege na primarnem nivoju za našo programsko hišo. Skrbela je, da smo se medicinske sestre in zdravstveni tehniki počutili enakovredne člane tima. Bdela je nad našim izobraževanjem in nikoli ni obrnila hrbta nastalim problemom. Le te je reševala s spoštovanjem in empatijo, vseskozi v sodelovanju z vpletenimi. Če je le bilo mogoče je ustregla prošnjam, ki so nas pestile. V tem obdobju smo uspešno nadomeščali izostanke zaradi obolevnosti in na tak način poskrbela, da ni prišlo do prevelikega izgorevanja na delovnem mestu. Vseskozi je ostajala v stiku z zdravstveno nego, saj še sedaj dela v Dežurni ambulanti NUJNE MEDICINSKE POMOČI. Po izteku vodstvenega mandata je začela z delom v DELOVNI ENOTI Patronažno varstvo. Tu so se še posebej izkazale vrednote, ki krasijo ali če hočete, so sestavni del naše Tanje. To je medicinska sestra s srcem na pravem mestu, ki pa zna uporabiti tudi možgane. Nasmejana, vedra in odprta za vse, ki jo potrebujejo. Pri delu je vestna, strokovna in včasih kar preveč zagnana. Pri njej je na prvem mestu pacient in vsi okoli njega. Do sodelavcev je korektna in zanesljiva, pripravljena pomagati, če je treba, in seveda odprta za nova znanja. Zato smo ponosni, da smo ali še delamo z njo, saj imeti takšno sodelavko, je nekaj dragocenega.

»Srebrni znak DMSBZT Celje« je prejel Negovalni tim Thermane Laško

Leta 1953 je bil v Zdravilišču Laško ustanovljen Zavod za rehabilitacijo invalidov. Prenovili so stavbo, posodobili opremo in tu so tudi začetki zdravstvene nege. število postelj se je iz leta v leto večalo, dvigala se je zahtevnost zdravstvene nege in tudi potrebe po več zaposlenih na tem področju. Danes je v Thermani Laško sodoben negovalni oddelek, ki letno sprejme od 1.500 do 2.000 pacientov. Dnevno se tako samo na oddelku rehabilitira in neguje od 80 do 100 pacientov.

Ti potrebujejo zdravstveno nego in pomoč v vsakodnevnih življenjskih aktivnostih. Poleg oddelčnega tima deluje del negovalnega osebja tudi v okviru specialističnih ambulant. Delo negovalnega tima na oddelku je prepoznavno po vsej domovini, saj se pri njih zdravijo in rehabilitirajo pacienti iz vse Slovenije. V veliki meri gre za težje prizadete paciente po možganskih kapeh, po poškodbah in težjih boleznih s prizadetostjo gibal. Člani tima so vseskozi osredotočeni na ohranitev in zboljšanje stopnje samooskrbe. Cilje rehabilitacijske zdravstvene nege postavljajo individualno, skupaj s pacientom, glede na njegovo sposobnost in pričakovanja. Tako ga motivirajo za aktivno vključitev v sam proces rehabilitacije. Velik poudarek dajejo na kontinuirano zdravstveno vzgojno delovanje, učenje in spodbujanje vsakega posameznika. Zdravstvena nega v rehabilitaciji je pogosto prezrta, kot, da je sama po sebi umevna. Ne gre pa zanemariti dejstva, da gre pri tem za izjemno kompleksen proces, ki zahteva čvrsto strukturo in optimalno angažiranost vsakega posameznega člana tima. Delovno področje zajema izvajanje vseh intervencij zdravstvene nege v okviru kompetenc, sodelovanje in koordinacijo z zdravstvenim timom, učenje in komunikacijo s svojci, sodelovanje z odpustnimi ustanovi, Centri za socialno delo, domovi,…So tudi aktivni pri oživljanju Strokovne sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji pri Zbornici – Zvezi. Skozi bogate delovne izkušnje so uspeli vzpostaviti zdravstveno nego – usmerjeno v človeka. Človekove pravice, pravice pacienta, spoštovanje dostojanstva, avtonomija ter etične in moralne vrednote so njihovo vsakodnevno vodilo. S strokovno odličnostjo, spoštovanjem, altruizmom in empatijo iz dneva v dan nudijo oporo posameznikom in njihovim bližnjim. S svojimi prizadevanji pomembno prispevajo k ohranitvi in povrnitvi zdravja ter sposobnosti posameznika in posledično tudi ožje in širše skupnosti.

Categories
Uncategorized

Pokal za zgodovino – foto

Na zaključnem turnirju slovenskega odbojkarskega pokal smo videli predstave, ki še nekaj časa ne bodo šle v pozabo. Tako fantje in dekleta so prikazali igro, ki je navdušila publiko. Naslova sta odšla v roke odbojkarjem ACH Volleya in odbojkaricam Hita iz Nove Gorice. Prvi so do svoje četrte pokalne lovorike v zgodovini kluba prišli precej težje, kot njihove kolegice, ki so trenutno v slovenskem prostoru brez resnejše konkurence.

Kljub porazu junak pokala Salonit Anhovo

V ponovitvi zadnjih dveh finalov pokala Slovenije smo v Novi Gorici videli najbolj razburljivo tekmo doslej. Zato gre največ zaslug pripisati Kanalcem, ki so z odlično igro ”prestrašili” veliki ACH Volley. A na koncu so vseeno odločile izkušnje, znanje in sreča, ki je v zadnjih trenutkih spremljala gorenjske odbojkarje. A gremo lepo počasi. Odbojkarji ACH Volleyja so se v finale uvrstili po zmagi proti kranjskemu Astecu in so čakali na nasprotnika iz drugega polfinalnega obračuna. Ko so že mislili, da jih v finalu čaka Marchiol Prvačina, so svoje pokazali Kanalci in se izvlekli že iz izgubljenega položaja (zaostajali so z 0:2 v nizih). Dobili so zadnje tri nize polfinala in se veselili zmage v primorskem obračunu.

Sobotno finale je tako prineslo obračun med Salonitom iz Anhovega in gorenjskim ACH Volleyjem. Polne tribune in odlično vzdušje v novogoriški dvorani so namigovale na spektakularen finale in ko so na parketu svoje pokazali še odbojkarji obeh moštev, se je slovenski odbojkarski praznik lahko pričel. Napet in izenačen dvoboj, ki se je odločil po 105-ih minutah čiste igre je prepričal še tiste največje pesimiste, ki so dvomili v kvaliteto slovenske odbojke. In prav napeta končnica, ACH Volley je zaostajal že z 11:13 v petem nizu, je dodala še tisto piko na i. Naslov je na koncu vseeno odšel v blejske roke, a prav vsi so se strinjali, da ne bi bilo nič narobe, če bi bilo tudi obratno. Kanalci bodo morali na svojo osmo pokalno lovoriko, na katero čakajo že pet let, še malo počakati. A tako blizu, kot na božično soboto že dolgo niso bili…

Hitovke ubranile naslov

V ženskem nedeljskem finalu so se pomerile branilke pokalnega naslova Novogoričanke in Mariborčanke. Primorke so v polfinalu premagale Šempeterčanke, medtem ko so bile odbojkarice Nove KBM Branika boljše od Kamničank.

Prva dva niza v finalu sta pripadla Novogoričankam, ki so bile blizu zmage tudi v tretjem nizu, a je mariborskim odbojkaricam po zaslugi odličnih servisov Pethöve uspelo osvojiti tretji niz. To je bil prvi dobljeni niz Štajerk po enajstih zaporednih izgubljenih. In ko je v četrtem nizu kazalo na ponovitev moškega finala – varovanke Bruna Najdiča so vodile že z 8:4 – so Primorke strnile svoje vrste in tekmo dobile. V goriške vitrine so tako prinesle še četrti zaporedni pokalni naslov, ki je bil hkrati prvi za stratega goriškega moštva Zorana Jerončiča.

Najboljša sta Monika Potokar in Darjo Savičič

Slovenski pokal se je končal z izborom najboljših posameznikov in posameznic. V moški konkurenci je bil za najboljšega libera izbran Sebastijan Škorc, za najboljšega podajalca Dejan Vinčič, za najboljšega blokerja Davor Čebron. Priznanje za najboljšega igralca turnirja pa je šlo v roke mlademu Darju Savičiču. Pri dekletih so priznanja prijele: Katja Jontes za najboljšo blokerko, Metka Šuler za najboljšo prosto igralko, Aleksandra Milosavljević za najboljšo podajalko in Monika Potokar, ki je bila najboljša igralka turnirja. Se bo slovenski moški odbojkarski reprezentanci uspelo uvrstiti na SP?

Ne, nimajo nobenih možnosti